Vpliv igrač na otrokovo zavest

Vse kar te obdaja, vse kar zaznavaš s čutili, ima nate določen vpliv. Ta vpliv je lahko koristen za tvoj razvoj ali pa te v njem zavira. Če se tega vpliva ne zavedaš, še ne pomeni, da le-ta ne obstaja. Ravno tako imajo tudi igrače velik vpliv na otrokovo zavest, čeprav se tega vpliva otrok ne zaveda.

Mnogi vedo, da človek ni le fizično bitje, temveč tudi čustveno, mentalno in duhovno bitje. Človek v vsakdanjem življenju deluje izključno iz čustvenega in mentalnega dela svojega bitja. Obstajajo le redke izjeme. To pomeni, da motivacije za njegova dejanja, odločitve, ustvarjanja izhajajo iz čustvenih potreb ali mentalnih prepričanj, včasih vizij in idealov. 

Tamara se odloči, da bo napisala knjigo, v katero namerava preliti vse svoje znanje in spoznanja, ki si jih je pridobila na svoji življenjski poti. Pri tem se lahko vpraša, kakšna je njena motivacija? Zakaj si želi napisati knjigo in kaj želi z njo doseči? Možni odgovori:prepričana je, da svet potrebuje znanje za boljšo prihodnost (motivacija, ki izhaja iz mentalnega dela); čuti potrebo po izražanju (motivacija, ki izhaja iz čustvenega dela); želja, da nekaj doseže v življenju (motivacija, ki izhaja iz čustvenega dela)... Ugotovila je, da gre pravzaprav za mešanico različnih elementov.

Otrok do šestega lata starosti deluje in živi izključno iz čustvenega dela svojega bitja, katerega se večina ljudi, zagotovo pa otroci, ne zaveda. Vodi ga predvsem želja po odkrivanju in spoznavanju sveta. Ker otrok še nima razvitega umskega dela svojega bitja, kjer se nahaja sedež našega zavedanja, so vrata v njegovo podzavest na stežaj odprta. Vse, kar otrok zaznava, vse kar vidi, sliši in čuti ima vpliv na njegovo zavest in ga oblikuje. Torej je zelo pomembno, s kakšnimi igračami pride otrok v stik.

Zagotovo poznaš občutek, ko se po napornem delovnem tednu, za konec tedna odpraviš na izlet v naravo. 
Sediš na mehkem, zelenem travniku in tiho zreš v prostrane planjave pred seboj, pokrite z gozdom. Tvoj duh se umiri, misli se umaknejo in čustva potihnejo. Neskončnost modrega neba in prostranost gozda v tebi ustvarjata tišino in mir. Zelena barva dreves pomirja utrujenost oči in te notranje sprošča. Vetrič, ki se igra s tvojimi lasmi in te boža po obrazu ti prinaša dobrodošlo svežino.

Si v trgovini z igračami. S police vzameš igračo. Zagledaš se vanjo. Kakšna je na izgled in otip? Mehka, lepa, s prijaznim izrazom na obrazu, ki ti vzbuja občutke harmonije in zadovoljstva? 
Ali pa morda grda in jezna, z grozečimi rdečimi očmi in z orožjem v roki? Kakšne občutke ti zbuja ta? Občutek harmonije? Neprijeten občutek in morda celo odpor?

To kar občutiš ti v stiku z določeno igračo, občuti tudi otrok. Le, da se on tega ne zaveda. Ko se otrok igra z igračo, ki izraža agresijo, jezo, propad ali neumnost, se bodo ti občutki odražali v njegovi igri, še več, vsidrali se bodo v otrokovo podzavest in izbruhnili na dan ob prvi priložnosti, ki se bo ponudila. Predvsem moraš paziti pri igračah kot so Barbika in Bratz punčke, pri katerih škodljiv vpliv ni tako očiten kot pri raznoraznih pošastih, ki pa vendarle zelo apelirajo na otrokovo čustveno telo, ker so plastične, sijočih barv in imajo velike oči. Hkrati pa popolnoma izkrivljajo realno podobo človeka. Imajo namreč prevelike oči in glavo, pretanek pas in predolge noge. Ta izkrivljena podoba človeka (predvsem ženske) se usidra v otrokovo podzavest in od tu oblikuje otrokov pogled nase in na svet. Zato je velikega pomena otroku ponuditi lepo in kvalitetno igračo, če se le da, narejeno iz naravnih materialov (lesa, volne, bombaža, svile, platna ali plutovine).

Dobra igrača je tista, ki vizualno ni popolnoma dovršena in ji otrok s svojo domišljijo lahko doda podrobnosti. Na tak način se spodbudi njegovo notranje doživljanje in s tem otrokova uporaba domišljije in njen razvoj. Takih igrač navadno ne najdemo v trgovinah. Igrače, ki so preveč dovršene, skoraj ali popolnoma nič ne spodbujajo razvoja otrokove domišljije. 

V naši kulturi je zelo poudarjen svoboden razvoj človekove individualnosti. Zato mora biti igrača, punčka, kar se da nevtralne oblike: punčka s katero se bo otrok sam povezal in z njo delil vsa svoja različna čustva, občutke in razpoloženja. 

Vsaka punčka v sebi nosi starodavno podobo človeka. Bolj ko je podoba (oblika, drža in izraz na obrazu), ki jo punčka izraža, nevtralna več možnosti ima otrok v njej prepoznati svoje lastne občutke. Če punčka izraža podobo izrazitega tipa, se lahko otrok z njo na začetku navdušeno poveže, vendar pa bo njen fiksiran izraz na obrazu onemogočil določene otrokove projekcije, ki pa jih nujno potrebuje za svoj razvoj.

Za konec še to. Lahko bi rekli, da je otrok `eno samo veliko čutilo´. Vanj vstopi vse, prav vse, ne da bi se prej `prefiltriralo´ skozi njegovo budno zavest. Zato je odgovornost na nas odraslih, da nalogo `filtriranja´ opravljamo namesto otroka, dokler le-ta ne bo dovolj zrel, da jo začne opravljati sam.

Otrok je preteklost v nas. Otroci so naša prihodnost. Da bi počastili svojo preteklost in ustvarili lepšo prihodnost,
v sedanjosti trenutka, s spoštovanjem in ljubeznijo poskrbimo za naše otroke.