Zakaj je tako pomembno razvijati domišljijo

Čeprav bo v tem besedilu govora v glavnem o domišljiji, bom sestavek začela z opisom tišine in njenega pomena za razvoj domišljije.
Tišina je nadvse pomemben element v človekovem življenju. Kljub temu, da nam je vsem dobro znana in smo večinoma prepričani, da nam ni tuja, je v dandanašnjem vsakdanjem življenju močno primanjkuje. Tišina je nekaj, kar je za naš občutek sicer 'nekje prisotno', pa vendarle se moramo vprašati ali jo sploh zares doživljamo.
Tišina je predpogoj za mnogo stvari. Predavatelj-ica pred predavanjem zahteva tišino. Tišina zavlada v gledališču brž, ko se predstava začne. Učenec potrebuje mir in tišino, kadar se uči za test. Če torej želimo slediti predavanju, zgodbi, ki jo uprizarjajo igralci na odru ali usvojiti potrebno znanje, moramo v sebi in okolju, v katerem smo, ustvariti tišino. Tišina torej nudi podlago za dejanja, ki jih želimo zavestno izpeljati ali doživeti.
Poleg tega je tišina predpogoj za vsaj za tri elementa človekove zavesti, ki so nujno potrebni za otrokovo uspešno učenje in delovanje kasneje v življenju. Tišina je predpogoj za pozornost, koncentracijo in razvoj domišljije. Čeprav so vsi našteti elementi enako pomebni, se bom na tem mestu posvetila samo pomenu domišljije.
Beseda domišljija izhaja iz latinske besede imago, ki pomeni podoba ali slika. Domišljija je sposobnost človeka, da procesira razumljive razumske slike in podobe in jih integrira v svoje bitje. Na splošno domišljija vodi v ustvarjalnost in vsestransko zanimanje za različne stvari in pojave v življenju, pa tudi v sposobnost spoštovanja različnih življenjskih pogledov in zornih kotov. V otrocih je torej domišljija tisti temelj na katerem se tekom razvoja razvijajo ustvarjalnost, pozornost, sposobnost koncentracije in vizualizacije, pa tudi sposobnost razumevanja drugačnosti in raznolikosti življenjskih pojavov. Moč domišljije vsebuje številne aktivnosti in miselne procese, zato je za otroke zelo dobro orodje v njihovem razvoju. Domišljija otrokom daje neomejeno svobodo, da delajo na uresničevanju svojih idej, želja in sanj na način, ki je blizu njim samim. Domišljija pomaga otrokom, da raziskujejo svet okoli sebe in, da si ustvarijo predstavo o njihovi prihodnosti, ki njihovemu življenju daje tudi smisel. Poleg tega sposobnost domišlje otroku pomaga, da se bolj domiselno soočajo z vsakodnevnimi življenjskimi izzivi in lažje rešeujejo težave.
Kot že rečeno sta moč domišljije in ustvarjalnost dve ključni sposobnosti za reševanje problemov in težav v življenju. Naj torej ponovim nekaj najbolj pomembnih koristi domišljije:
  • Domišljija pomaga otrokom reševati probleme tako, da si zamišljajo različne možne rešitve v težavnih situacijah.
  • Domišljija otrokom omogoča, da si sebe predstavljajo v različnih vlogah še posebej takrat, kadar so soočeni z novimi, nepoznanimi okoliščinami.
  • Domišljija spodbuja razvoj bogatega besednjaka. Preko branja in poslušanja zgodb in igre vlog se otroci učijo novih besed in si jih lažje zapomnijo.
  • Domišljija otrokom pomaga, da se razvijejo v ljudi, ki so ustvarjalni misleci. Ljudje, ki so imeli kot otroci razvito domišljijo, so v odrasli dobi pogosto inovatorji, zlahka rešujejo probleme in v družbo vnašajo nove ideje, nove poglede na svet.
  • Domišljija otrokom omogoča, da lažje razumejo drugače misleče ljudi, drugačna ravnanja in drugačne življenjeske navade, kot jih izkušajo sami.
Videli smo torej, da je domišljija za življenje otrok ravno tako pomembna kot npr. matematika ali slovenščina. Lahko bi celo rekli, da je, splošno gledano, domišljija predpogoj za uspešno učenje mnogih predmetov in disciplin. Poleg vsega napisanega, je domišljija eden izmed pogojev za razvoj še ene sposobnosti, ki je ključnega pomena za srečno, harmonično in izpopolnjujoče življenje. To je sposobnost samorefleksije.
Domišljija v otroku ustvarja notranji prostor, kamor se vsidrajo vsi čutni vtisi, vsa čustva in misli, ki jih otrok dobiva v svojem procesu odraščanja. Če je notranji prostor dodobra razvit in zamejen, potem bo otrok s pomočjo samorefleksije te vtise, čustva in misli z lahkoto ozavestil. V nasprotnem primeru neozaveščeni vtisi, čustva in misli ostanejo v podzavesti in od tam oblikujejo otrokovo življenje, ki je v odrasli dobi navadno polno bolečih in neprijetnih čustvenih in miselnih vzorcev in navad. Le-ti preprečujejo, da posameznik odkrije svoje talente in potenciale za izpopolnjujoče osebno življenje in hkrati tudi za to, da prida svoj prispevek h kar se da harmoničnem skupnem življenju v družbi.

Gita Mateja de Laat

Otrok je preteklost v nas. Otroci so naša prihodnost. Da bi počastili svojo preteklost in ustvarili lepšo prihodnost,
v sedanjosti trenutka, s spoštovanjem in ljubeznijo poskrbimo za naše otroke.