Spoznavanje okolja

Zdrav otrok se bo spontano želel povezati s svojim okoljem, hkrati pa si bo občasno želel biti sam. Otrok rad raziskuje vse, kar mu pride naproti. Včasih pa ga tudi lahko najdeš v kotu, ko sesa svoj palec in sanjari. Ko se popolnoma odklopi od okolice, zaspi.

Način, kako otrok spoznava svoje okolje, je močno odvisen od tega, kako varno se počuti znotraj meja svojega telesa. Te meje predstavlja koža, katere celotna površina je sedež čuta, ki ga imenujemo otip. Če se nečesa dotakneš, z otipom najprej začutiš meje tvojega lastnega telesa. Da veš česa se dotikaš, potrebuješ tudi informacije drugih čutil.

To lahko začutiš, če za trenutek zapreš oči, in se s katerimkoli delom telesa dotakneš nečesa v tvoji neposredni bližini.

Tipajoč se se zavedaš meje med tvojo notranjostjo in zunanjim svetom. Ko s kožo nekaj otipaš, le-ta začuti odpor otipanega predmeta. Če je odpor velik, je predmet trd, če pa je majhen, je predmet mehak. Otrok se postopoma, tipajoč uči meja svojega telesa. Izkusil bo, da so nekateri otipi prijetni, drugi pa sploh ne.

To tipanje majhnega otroka lahko primerjamo s potovanjem preko neznane dežele v neznanem vozilu. V vozilu katerega velikosti še ne pozna, ga še ne zna krmariti, ki pa kljub vsemu že vozi.

Otrok, ki je deležen ljubeče skrbi in ljubkovanja, bo razvil pozitivne občutke glede svoje okolice. Iz teh občutkov si bo upal vstopiti v svet.

Če pa otrok nima obstoja in so mu vse stvari zanimive in privlačne in se ne more obrniti sam vase, to lahko pomeni, da otrok premalo čuti svoje meje in se izgublja v okolju. Takrat je pomembno, da starši in vzgojitelji otroka omejijo v tej neukročeni potrebi. Ni vse kar je otroku privlačno zanj tudi dobro. Ta omejitev bo v otroku zbudila neprijetne občutke, zato je prava umetnost postavite meje, ki jih bo otrok dojel kot blagodejne.

Če pa je otrok preveč zadržan in obrnjen vase, če se težko loti novega raziskovanja, ga moramo spodbujati v njegovih interesih do sveta. Tudi tu moramo biti pazljivi, kako spodbujamo otroka, da ga ne silimo, saj mora otrok na podlagi svoje svobodne volje vstopiti v svet.

Pri spoznavanju sveta igrajo vsi čuti veliko vlogo. Otrok vzame v roke vse, kar mu pride na pot, da bi to raziskal. Stvari okoli sebe spoznava tako, da jih čuti, si jih ogleda, pogosto jih da tudi v usta. Če je okolica primerno urejena, ima otrok priložnost spoznati sebe in stvari v tem prostoru. Pomembno je tudi iz kakšnega materiala so narejene stvari, s katerimi pride otrok v stik, predvsem igrače.

Preko neutrudljivega raziskovanja stvari, otrok spozna vse njihove lastnosti. S pomočjo igre odkrije razliko med kamenčkom in listom drevesa v žepu tvoje jakne. Čeprav zbereš veliko število kamenčkov, listkov in školjk, nista niti dve identični. Otrok se nauči razlikovati med neznatnimi podrobnostmi in tako ostri svoje čute.

Ko gradi stolp z lesenimi kockami se otrok uči upoštevati težnostno silo, kajti če kock ne zloži lepo eno na drugo, se stolp podre. Uči se tudi previdnosti, saj so kocke precej težke in si ne želi, da bi katera padla na njegove prste. Če so kocke različnih velikosti, se otrok uči razlikovati med različnimi dolžinami kock in jih pravilno uporabiti. To ostri njegov vpogled v velikost in razdalje med predmeti.