Predstavljaj si...

Vnuk in dedek se sprehajata po gozdu. Otrok na tleh zagleda palico, jo pobere in se začne z njo pogovarjati. Zavedajoč se, da vnuk v palici vidi punčko se dedek vključi v igro in reče:” Glej, glej, kdo pa se nama je pridružil?”

Vsak predmet v katerem lahko vidiš človeško figuro, lahko dobi vlogo punčke. Vendar to še ne pomeni, da bo tudi nekdo drug v njem prepoznal `punčko´. Kakor manj je prepoznavna človeška oblika v tem predmetu, toliko več podrobnosti si moraš sam predstavljati. Pri tem moraš uporabiti svojo domišljijo.

Kot odrasla oseba lahko sodeluješ v tej domišljijski igri in takrat bo otrok čutil, da resno jemlješ njegov svet doživljanja. Vendar je otrok zelo fleksibilen v svoji sposobnosti predstavljanja, zato te ne sme presenetiti, če naslednji trenutek odvrže svojo igračo, ki spet postane zgolj palica na tleh v gozdu.

Predmet, ki ga otrok uporabi v svoji igri služi tistemu, kar bi otrok rad v igri podoživel.

Fantek, ki je pravkar dobil bratca, hodi po sobi z daljincem v naročju, kot da bi bil njegov dojenček. Ta fantek je hotel tako kot njegova mamica poskrbeti za dojenčka, zato si je izbral predmet, ki je lahko služil temu namenu.

Za svojo igro lahko otrok izbere karkoli iz svoje okolice. Mehko dekico, medvedka, avtomobilček, kocko ali pa punčko. Kakršnakoli njegova izbira, treba jo je spoštovati. Tukaj namreč ne gre zgolj za materialni predmet. Vrednost, ki jo otrok čuti do izbranega predmeta je ponavadi zelo velika.

Včasih pa otrok izbere nekaj, kar je zanj lahko nevarno ali pa se z igro lahko uniči. Če otroka pazljivo opazuješ lahko vidiš, kakšno vlogo ima v  igri izbrani `prepovedani´ predmet. `Prepovedani´ predmet nadomestiš s podobnim, s takim, ki lahko opravlja dano vlogo. Takrat bo otrok manj razočaran, kot pa če bi mu `prepovedani´ predmet enostavno vzel/a. 

Lesena podolgovata kocka, ki stoji pokonci je lahko visoka hiša, ležeča na boku je avto, ki se pelje po preprogi, v roki otroka pa se preobrazi v letalo, ki leti visoko v zraku. Ko pa otrok taisto kocko položi v posteljico za punčke in jo pokrije z dekico, se mu lahko pridružimo v igri in vidimo, da v resnici nekdo spi v posteljici.

Človek poseduje sposobnost predstavljanja, z drugimi besedami – domišljijo. S pomočjo le-te lahko človek ustvari notranje podobe, ki predstavljajo stvari iz zunanjega sveta. Te podobe mu pomagajo pri oblikovanju pojmov. Otrok se uči stvari poimenovati in ta imena oz. pojme  `pospravi´ v svoj spomin.

Ko se otrok igra z vodo, v njej čofota, z njo škropi, se v njej giblje, jo poskusi, čuti njen hlad oz. toploto,  o njej ustvarja raznoliko podobo, podobo elementa `vode´. Preko igre otrok sam doživi, izkusi to podobo. Bogatejši kot je otrokov svet izkušenj, toliko bolj so raznolike podobe in pojmi, ki si jih otrok ustvari, toliko bolj raznoliko, fleksibilno in ustvarjalno sposobnost dojemanja, mišljenja in razmišljanja bo otrok razvil.

Domišljija je tudi zelo pomembna za razvoj spomina. Če ne bi bili sposobni ustvariti notranjih podob o vsem, kar nas obdaja, kako bi potem lahko karkoli spravili v spomin, česar bi se kasneje spet lahko spomnili? 

Jakec iz kock sestavlja garažo za avtomobilčke. Stene garaže postajajo vse daljše, kajti Jakec ima veliko avtomobilčkov. Sedaj manjka še streha. Jakec gleda okoli sebe in išče nekaj kar bi lahko uporabil za streho. Mogoče tisto veliko knjigo na polici? Ne, previsoko je. A..tamle na mizi leži zvezek. Ja to bo šlo. Jakec vzame zvezek in ga položi na streho garaže. O, zvezek je premajhen, ne prekrije vseh sten, škoda. Jakec položi zvezek ob stran in nadaljuje z iskanjem. Aha, tamle je pladenj. Ta bo pa dovolj velik. Jakec zloži vse skodelice s pladnja in... Ja, tole je pa dobra streha! Garaža je dokončana in Jakec lahko nadaljuje z igranjem.

Za dober razvoj domišljije se morajo otroci veliko igrati.  Način življenja v današnjem času od staršev in vzgojiteljev zahteva veliko iznajdljivosti in truda, da ustvarijo notranjo in zunanjo atmosfero miru in svobode, v kateri se otrok nemoteno lahko posveti svoji igri.

Otrok je preteklost v nas. Otroci so naša prihodnost. Da bi počastili svojo preteklost in ustvarili lepšo prihodnost,
v sedanjosti trenutka, s spoštovanjem in ljubeznijo poskrbimo za naše otroke.